ДЕКЛАРАЦИЈА
од
Меѓународниот конгрес за детски права одржан во
Скопје (Дом на АРМ) и Охрид (ОУ ,,Христо Узунов”)
 9-14 мај 2003

Vo Skopje vo Domot na ARM, po povod petgodi{niot jubilej na DPM, 100 godini Ilinden i ubistvoto na korifejot na Makedonija Goce Del~ev, se odr`a "Me|unarodniot kongres za detski prava", pod pokrovitelstvo na Pretsedatelot na R.Makedonija g-din Boris Trajkovski, vo organizacija na Detskiot parlament na Makedonija i nekolku NVO-ii soorganizatori, a toa se: Crveniot Krst na Makedonija, Semejnata Federacija za Svetski Mir i Obedinuvawe vo Makedonija, Zdru`enieto na penizionirani prosvetni rabotnici od grad Skopje, Fondacijata na prviot pretsedatel na nezavisna RM g-din Kiro Gligorov, Zdru`enieto na novinari za pravata na `enite i decata i Horizont od Kriva Palanka.

Opredelbata na ~ove{tvoto preku OON da gi postignuva celite-da ima mir vo Svetot, da ima razbirawe pome|u narodite, vojnite da ne go raznebituvaat ~ove{tvoto, tuku da se ovozmo`i preraspredelba na bogatstvoto na Svetot, za da nema siroma{ni, gladni i da ne umiraat vo nedogled lu|eto. Osobeno pokoseni od zlokobnoto oru`je ili nedostatok na ishrana i bolesti. Osobeno toa da bide i osnoven imperativ, naglaseno za decata -mir, blagosostojba i dobar `ivot vo Svetot-globalno selo, gradej}i demokratija, odnosno gra|ansko op{testvo.

Spored opredelbite na Konvencijata za pravata na deteto, koja zna~i "Ustav" za detskite prava, o~ekuvawata se, interesite na deteto, negovata pravna i sekakva druga sigurnost i za{tita da dojde do izraz, se so cel `ivotot na deteto, da bide posnosliv vo ovie delovi od svetot, kade `ivotniot standard na vozrasnite e na ponisko nivo. So toa, da bide i `ivotot na decata vo blagosostojba, a tamu kade caruva gladot i mizerijata da se pravi presvrt kon podobar `ivot.

Site ovie aspekti bea predmet na razgleduvawe na "Me|unarodniot kongres za detski prava" {to se odr`a vo Skopje i Ohrid, vo Domot na Armijata i OU "Hristo Uzunov" od 9 do 14 maj 2003, so postojano razgleduvawe na detskite prava od aspekt na implementacijata na Konvencijata za pravata na deteto, vo prisustvo na 8 delegacii glavno od Balkanot i del od Evvropa, so u~estvo na 20-tina institucii od zdravstvoto, socijalni rabotnici, pretstavnici od lokalnata samouprava i pretstavnici kako i od drugi me|unarodni institucii i fondacii -UNICEF, OSCE, UNDP, UNHCR, MCMS i nad 30 drugi NVO i op{testveni organizacii, i Detski parlamenti od gradovite niz Makedonija.

Od site tematski i drugi vidovi izlagawa i diskusii, kolku od decata, tolku i od vozrasnite, proizlegoa i nekoi predlozi i zaklu~oci, zaradi {to se predlaga:

Da se napravat nacionalni strategii za pouspe{na implementacija na Konvencijata za pravata na deteto;

Da se napravi Balkanska asocijacija (Balkanski detski parlament), koja }e ja koordinira rabotata i sorabotkata pome|u Detskite parlamenti od Balkanot, ili soodvetni organizacii, koi se baziraat na rabota i sovladuvawe na se {to nudi demokratijata, a vo toj kontekst detskite prava. Taka vo idnina motivot }e bide "Balkanot bure na mirot" so nesovladliva potreba i `elba, bureto na barut da se zameni so bure na mirot. Toa }e pridonese do zacrtanoto formirawe na Balkanski detski parlament;

Apel do Komitetot za pravata na deteto vo @eneva, Evropskiot parlament i do OON, da interveniraat so najrazli~ni sredstva i aktivnosti, `ivotot na decata da bide pobezbeden i pomiren;

Gradewe na svest za so`ivot vo multikulturnite dr`avi, so tolerancija i kompromis da se postigne bezbedna za{tita na decata vo mirni sredini, a na vojnite da im se gleda krajot;

Ednakov tretman na sekoe dete pred zakanite i `ivot bez razlika dali se raboti za normalno razvieni deca ili deca so popre~en razvoj, hendikepirani ili site deca koi{to zaostanuvaat vo svojot psihofizi~ki razvoj i `ivot;

Da nema nikakvi predrasudi i opredelbi za tretman na decata od aspekt na pol, vera, nacija, boja na ko`ata, jazik ili bilo koja oznaka osven toa deka se samo edno- deca na Svetot;

Geografsko obedinuvawe koe bi pretstavuvalo mo`nost da gi snema ili mo`nost da gi skr{ime site tabu temi i temi za misterii, i da sozdademe edinstvena misla na povrzuvawe kade seop{tiot standard na lu|eto, pa i na decata {to poblisku da bide do pravoto i pravdata vo realnosta od detskiot `ivot so novi idei za golemo dostoinstvo na decata;

Da se ovozmo`i pravo na obrazovanie, no so pravo na sproveduvawe na vistinsko besplatno {koluvawe, od aspekt deka toa e zadol`itelno;

Da se obezbedi ednakov tretman za uslovi vo sredno, visoko ili bilo koja nadgradba na obrazovanieto, za da ne bide privilegija samo na onie so pari-bogatite, tuku na onie so vistinski kvaliteti i `elba, deca so vistinski eti~ki i moralni vrednosti;

Vo {kolite da zavladeat demokratskite odnosi i na deteto da se gleda na subjekt, a ne na objekt, za{to te{ko se ostvaruvaat detskite prava vo obrazovniot sistem so stari metodi i sfa}awa na nastavnicite;

Motivacijata na talentiranite da se forsira, za{to tie se progresivniot potencijal za ~ove{tvoto (i za site na{i dr`avi od kade doa|ame)

Triagolnikot, roditel-nastavnik-dete, da profunkcionira za tesna sorabotka, dogovor i uspe{ni potfati, nastojuvaj}i detskite kvaliteti da se stimuliraat, nadgraduvaat i unapreduvaat vo interes na detskoto dostoinstvo;

Vo {kolite da se razviva humanosta, drugarskite ~uvstva da se se razvivaat, so cel `ivot i slo`nost so qubov, razbirawe bez omraza, bez partiski vrtlozi i kavgi preku grbot na decata, bez {ovinisti~ki kanxi za detstvoto, bez nivna zloupotreba vo politi~ki celi;

Zloupotrebata na decata so pedofilija, maloletni~ka prostitucija, eksploatacija na trudot detski, trgovija na belo robje, dilerstvoto ili bilo kakvo fizi~ko maltretirawe vo semejstvoto, u~ili{teto ili od strana na policijata, da bide svedeno na minium ili samo na incidentni, ekcesni pojavi i slu~ki;

Vo slu~aj na semejna tortura na deteto. Da ne se nosi vo druga ustanova za `iveewe, deteto, tuku pri~initelot na torturata da bide odvoen od semejstvoto;

Na semejstvoto da se gleda na ogni{te {to gree, vospituva i u~i, izvor detski;

Socijalnata pomo{ da ja ima podednakvo za sekoe dete, ili semejstvo {to vistinski ima potreba od toa, osobeno od aspekt, da ima pravilni uslovi za `ivot i razvoj na decata, prosledeni so mir i harmonija i vo semejstvoto, u~ili{teto i nasekade;

Siroma{tijata koja se zakanuva so pro{iruvawe, da bide za{titena so vistinska zakonska regulativa za socijalna za{tita;

Ekonomskata zavisnost, qubomorata ili zavista pome|u roditelite, se so ranlivi posledici za decata, zatoa treba {to pove}e da funkcionira faktot koj go odgleduva deteto, a ne samo biolo{kite roditeli. Vsu{nost ednakov tretman na decata vo vo roditelskiot, prv dom, {kolata kako vtor i toj vo dr`avata i Svetot kako tret dom za decata;

Pregolemite ambicii na roditelite da ne bidat pre~ka za nazaduvawe na psihofizi~kiot razvoj na decata;

Zdravjeto na decata, od aspekt na obvrska {to e dadena vo Konvencijata, treba da bide imperativ ne samo za roditelite, zdravstvenite institucii, tuku i vo celina i dr`avata;

Ottamu participacijata za decata po itna intervencija na slovoto na zakonot e pove}e od potreba, za {to te{kiot doma{en buxet na zabolenite od specifi~ni bolesti, bara i specifiki na ishrana, re`im na lekuvawe za minimalen i optimalen `ivot. Itnosta na besplatnoto lekuvawe na deca bez participacija e pove}e od potreba;

Decata od ulica, se po~esto bolni~ki slu~ai i zatoa treba da bidat posebna preokupacija na centrite za socijalna za{tita, u~ili{nite centri no i posebna odgovornost na roditelite, a ako se potrebni i zakonski akti za odgovornosta na roditelite {to e primarno zna~ewe za obvrska za gri`a i razvoj na decata;

Za taa cel treba da bide i osnovna zalo`ba za {to pogolemo vrabotuvawe, barem na eden roditel, koj }e bide nositel i na zdravstvenata za{tita na decata {to e pod ingirencii na dr`avata;

Sozdavawe `ivotni EKO uslovi za razvoj na decata i osuda na onie koi se pri~initeli na na o{tetuvawwa na detskoto zdravje;

Za taa cel treba da bide i osnovna zalo`ba za {to pogolemo vrabotuvawe, barem na eden roditel, koj }e bide nositel i na zdravstvenata za{tita na decata {to e pod ingirencii na dr`avata;

Lokalnata samouprava treba da go najde patot vo reformiranoto op{testvo so decentralizacijata na centralnata vlast, a ulogata na decata vo LS kako subjekti mora da bide od o~igledna potreba i korist;

Decata begalci da imaat poseben status na za{tita i gri`a kade {to se prebegani. Posebno vnimanie da se posveti na golemiot problem so begalcite, posebno deca od Bosna i Hercegovina, Kosovo i Makedonija, za{to nivnoto celosno vra}awe i re{avawe na nivniot problem ne e zavr{en;

Ima potreba od formirawe na FORUM, {to posebno }e deluva za elementarnite potrebi na decata i nivna pocelovita za{tita od kr{eweto na detskite prava;

Detskiot ombudsman mo{ne transparentno treba da ja iznesuva svojata rabota pred javnosta;

Dr`avata treba da iznajde na~in da pravi uvid za `ivotot vo semejstvoto, taka {to gri`ata za semejstvoto da e od poseben interes;

Osnovno pravo na deteto e da bide rodeno i sakano, a }e bide sakano ako e planirano, }e bide planirano, ako roditelite se educiraat. Ottamu potreba od slu`ba za planirawe na semejstvoto;

Mestata za zabava na decata i mladite da ima educirani za{titnici, za da se spre~at site, mo`ni agresivni manifestacii pome|u niv, so cel spre~uvawe na te{ki posledici od agresijata;

Gri`ata na sekoja dr`ava treba da bide naso~ena kon posebniot interes za dijasporata, osobeno za decata, koi se out|eni od tatkovskite koreni. Ottamu DPM ima svoja posebna programa pod ime "Po potragite na tatkovskite koreni" zaradi {to }e formira poseben Detski parlament vo Totonto, a {}e gi vklu~uva decata vo site mo`ni aktivnosti i manifestacii na DPM;

Vreme e da se prepu{tat decata na svetlinata na idninata, namesto da se vle~at vo temninata;

Taka vistinskata procenka na detskiot udel da bide predmet i vo semejstvoto, u~ili{teto, lokalnata samouprava i dr`avata;

Moralno eti~kite vrednosti vo sistemot na obrazovanieto treba da go zazemat svoeto posebno mesto, pa duri i ako treba da se vnese etikata, kako poseben predmet, za da ne caruva silexistvoto pome|u mladite;

Religijata i obrazovanieto, treba da imaat posebna uloga vo vospitno obrazovniot sistem;

Vreme e da mu se vrati na u~ili{teto kompetentnosta na vospitanie, za{to bez vospitanie i obrazovanie se e obevrezdnato;

Slobodnoto vreme niz slobodnite aktivnosti ili izborot na decata vo NVO za rabota da bide sostaven del na u~ili{teto, a ne toa da bide nedostapno za slobodnoto vreme na decata od u~ili{teto;

Vo u~ili{niot sistem da se najde motivacija za trezveno `iveewe, so motiv za rabota i samodoka`uvawe na kreativnite sposobnosti na decata, a ne da bidat zarobeni od alkoholot , tutunot vo kafeanite, a narkomanijata da gi kosi kako ~umata na 20 vek i so toa da se sozdavaat zavisnici od bolestite na zavisnost;

Suetata od nastavnicite da bide zameneta so neposreden kontakt so decata-u~enicite, ako sakame da e se razvivaat sovremeni odnosi vo u~ili{niot sistem;

Vistinski po~it kon roditelite i nastavnicite, so cel i da profunkcionira slobodata na misla, govor i javno iska`uvawe kaj decata;

So cel {to pouspe{no prio|awe na detskiot razvoj da se odviva pod normalni uslovi, da se sozdadat timovi za edukacija-roditeli, nastavnici, deca, {to }e bide posebna zasluga na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i dr`avata, ako go sprovede ovoj neophoden ~in;

Toa podrazbira pronao|awe na problemite pome|u u~enicite koga se vo za~etok, kade preku efikasni potfati bi mo`ele da bidat namaleni na minimalni rizici i posledici (bez razlika dali se raboti za korumpiranosta vo vo obrazovanieto, {to rezultira nepravilno i nepravedno ocenuvawe, neopravdani izostanoci koga decata begaat od ~asovi ili bilo koi odnosi vo u~ili{tata na relacii u~enici-nastavnici itn);

Potreba od edukacija na roditeli, nastavnici i deca, isto taka i ovaa potreba da ja ostvarat i mediumite, za{to kako sila na dejstvuvawe se mo{ne efikasni i korisni;

Da ima pogolem broj na {koli za detski prava, posebno potenciraj}i deka mediumite preku obrazovnite programi, detskite emisii i dr. mo`at da pridonesat za implementacija na Konvencijata za prava na deteto. Osobeno akcent be{e staven na predmetot-gra|ansko op{testvo. Deklaracijata da bide pojdoven patokaz za novi programski koncepcii na detski prava;

U~esnicite na Kongresot bea edinstveni deka ima potreba od nov razvoen koncept za razvojot na deteto vo novi tehnolo{ki i demokratski razvojni uslovi;

Mo`nite aktivnosti da pridonesuvaat za detskoto edinstvo i gradewe most za sorabotka na decata od razni dr`avi. Za podvelkuvawe se odr`uvaweto na me|unarodnite sredbi-formirawe asocijacii za detska sorabotka pr.Balkanski ili vakvi samiti, kongresi, {koli, seminari, detski kampovi i karavani i se da se sveduva na motivot MIR I QUBOV ZA DECATA;

So cel da profunkcioniraat NVO-ii, koi se tolku mnogu potrebni za razvoj na gra|anskoto op{testvo, potrebna e nivna poselektivna funkcija, {to }e bide predmet na podecidna zakonska regulativa za postoewe, rabota i finansirawe od dr`avata, no pod strogo opredeleni kriteriumi za finansirawe. Onie {to }e davaat pridones za NVO-ii po pat na sponzorstva da bidat so pogolemi dr`avni beneficii, pr. osloboduvawe od danok i sl.;

Detskiot `ivot da se ispolnuva so kulturno zabaven `ivot, a posebno i osobeno vidno i osetno da bide fiskulturniot, sportskiot `ivot kaj decata;

Partnerstvoto za sorabotka na NVO-ii {to go prezentira DPM, saka da bide i partnerstvo za sorabotka i pome|u nevladinite organizacii od svetot, {to sakaat sorabotka, za da se ostvari motivot: "Site deca od svetot se samo deca";

Najgolem imperativ kaj decata treba da bide "Svetot- globalno selo" se so cel drugaruvaweto i mirnata sorabotka so plodna rabota i ubav `ivot koi treba da bidat najubaviot ukras vo ovoj nov Milenium;

Me|unarodniot kongres za detski prava go izvle~e najsilnoto rezime od ovoj Kongres, a toa e deka implementiraweto na Konvencijata za pravata na deteto ili realiziraweto na detskite prava se dvi`i mo{ne bavno, a vo nekoi pojavi ima ostro i osetno kr{ewe na detskite prava so nivna zloupotreba.

Ottamu potrebata od pogolema gri`a i za{tita za decata, {to ovoj Kongres detski go upatuva najsilniot apel

"Gledajte go raste`ot na decata- vozrasni so otvoreni o~i, za{to za idninata ni se potrebni zdravi, obrazovani generacii, so naglaseni moralno, eti~ki vrednosti na li~nosta"


 

 © Copyright 2002, Марјан Бонев. All Rights Reserved